Alzheimerjeva bolezen vpliva na prizadetost spomina, mišljenja in obnašanja in je tako ena izmed najbolj pogostih oblik demence.
Bolezen je poimenovana po nemškem psihiatru Aloisu Alzheimerju. Ta je leta 1906 kot prvi opisal to bolezen pri bolnici. Ta je imela težave z orientacijo v prostoru in izgubo spomina. Poleg tega je imela spremembe tudi v vedenju, ki so kazali na to, da jo je doletela oblika demence.
Alzheimerjeva bolezen se v večini primerov začne s pozabljanjem. To se kasneje spremeni do te mere, da človek preide na popolno demenco, ko pride do točke, kjer ne prepozna družine in prijateljev, ne zmore več opravljati domačih opravil in ni zmožen več sam skrbeti zase. Tako človek postane popolnoma odvisen od drugih in potrebuje pri vseh opravilih. Bolezen je počasna in agresivna, saj prizadene možgane ti pa se počasi spreminjajo in uničujejo.
Alzheimerjeva bolezen je prizadene ogromen delež ljudi. Veliko bolj pogosto se pojavi pri starejših osebah, v redkih primerih pa lahko doleti tudi mlajše posameznike. Tako primere imenujemo zgodnji Alzheimer. Največkrat se kaže s težavami pri spominu, težjim prepoznavanjem domačih ljudi in znancev, težjim govorjenjem, slabo orientacijo v prostoru, ljudem se spreminja osebnost in njihovo obnašanje, pojavijo pa se tudi težave z opravljanjem vsakodnevnih opravil, zato je ta bolezen zelo težka tudi za sorodnike in znance prizadete osebe. Poleg tega, da se obolela oseba pogosto sorodnikov sploh ne spominja, ji morajo ti nuditi sto procentno pomoč pri opravilih. To v večini primerov ne samo fizično, ampak tudi psihično prizadene sorodnike obolele osebe.
Na pojav bolezni v večini vpliva starost. Alzheimerjeva bolezen pa se lahko pojavi tudi zaradi genskih dejavnikov, okolijskih dejavnikov in pa zdravstvenih težav.
Oboleli osebi se lahko pomagana več načinov z raznimi zdravili, ki bolezen upočasnjujejo, pomočjo pri vsakodnevnih opravilih, socialno podporo in pa nenazadnje tudi s strokovno terapevtsko pomočjo.